Razpad ledenika ob Velikem kleku
Konrad Mariacher, sodelavcem narodnega parka Großglockner
„"Pastirica razpade."“
Konrad Mariacher, sodelavcem narodnega parka Großglockner
Znanstveno ozaje
Ledeniki so bistveni sestavni del avstrijske krajine in krajine v alpskem prostoru sploh. Regionalno in lokalno gledano so gorski ledeniki predvsem zaradi shranjevanja sladke vode in kot turistična atrakcija pomembni. Lahko pa so tudi nevarni npr. zaradi izbruha ledeniških jezer ali strmoglavljenja velikih količin ledu (glej infobox). Ledeniki vplivajo sicer na lokalno podnebje vendar nimajo omembe vrednega vpliva na podnebje v Avstriji. Krčenje gorskih ledenikov spada med najbolj vidnie znake spremembe podnebja. Taljenje se je pričelo z industrializacijo nekje v sredini 19. stoletja. Od tistega časa pa do sredine 1970ih let so alpski ledeniki zgubili tretino njihove površine in polovico volumna. Od tedaj so izgubili nadaljnih 20 do 30 odstotkov volumna ledu. Ocenjujejo, da so ledeniki v skrajno vročem poletju 2003 zgubili 5 do 10% njihovega volumna od leta 2000. Na primeru Pasterze / Pastirice – ledenika na Großglocknerju / Velikem kleku lahko posebej dobro zaznamo kako močno in hitro ledenik izginja.
Nevarni ledenik
Izbruh ledeniškega jezera: voda iz taljenega ledu se nabira za naravnimi jezovi kot je to led ali ledeniške morene. Tam nastanejo ledeniška jezera. Če se tak naravni jez zaradi prevelikega pritiska zruši strmoglavi celo jezero v obliki ogromnega valu v dolino.
Padanje velikih količin ledu: podori ledenika so nevarni, ker so nepredvidljivi in zelo hitro vršijo. Lahko uničijo naselja, kulturno krajino ali druge gospodarske osnove.