Največji avstrijski ledenik v klimatskem preobratu

Razpad ledenika ob Velikem kleku

Konrad Mariacher, sodelavcem narodnega parka Großglockner

© Nationalpark Hohe Tauern

Ranger Konrad Mariacher

Pastirica 2012

© Alpemverein

Pastirica 1920

© Alpenverein

Pastirica 2019

© Peraugymnasium

Pasterze 2019

„"Pastirica razpade."“

Konrad Mariacher, sodelavcem narodnega parka Großglockner

Znanstveno ozaje

Ledeniki so bistveni sestavni del avstrijske krajine in krajine v alpskem prostoru sploh. Regionalno in lokalno gledano so gorski ledeniki predvsem  zaradi shranjevanja sladke vode in kot turistična atrakcija pomembni. Lahko  pa so tudi nevarni npr. zaradi izbruha ledeniških jezer ali strmoglavljenja  velikih količin ledu (glej infobox). Ledeniki vplivajo sicer na lokalno podnebje  vendar nimajo omembe vrednega vpliva na podnebje v Avstriji. Krčenje gorskih ledenikov spada med najbolj vidnie znake spremembe podnebja. Taljenje se je pričelo z industrializacijo nekje v sredini 19. stoletja. Od tistega  časa pa do sredine 1970ih let so alpski ledeniki zgubili tretino njihove površine in polovico volumna. Od tedaj so izgubili nadaljnih 20 do 30 odstotkov volumna ledu. Ocenjujejo, da so ledeniki v skrajno vročem poletju 2003 zgubili 5 do 10% njihovega volumna od leta 2000. Na primeru Pasterze / Pastirice –  ledenika na Großglocknerju / Velikem kleku lahko posebej dobro zaznamo  kako močno in hitro ledenik izginja.

Nevarni ledenik

Izbruh ledeniškega jezera: voda iz taljenega ledu se nabira za naravnimi jezovi kot je to led ali ledeniške morene. Tam nastanejo ledeniška jezera. Če se tak naravni jez zaradi prevelikega pritiska zruši strmoglavi celo jezero v obliki ogromnega valu v dolino.

Padanje velikih količin ledu: podori ledenika so nevarni, ker so nepredvidljivi in zelo hitro vršijo. Lahko uničijo naselja, kulturno krajino ali druge gospodarske osnove.