Največji ledenik Slovenije se bo dokončno stopil

Intervju, mag. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti):

„Triglavski ledenik opazujemo že zelo dolgo časa, natančneje vse od leta 1946. Velika snežno ledeniška krpa je 20-krat manjša od tiste ob začetku meritev. Površina samega ledu je bila leta 2013 že manj kot 0,4-ha. Ledenik se v zadnjih desetletjih predvsem krči in intenzivno tanjša oziroma umika. Izgubil je svoje ime, ker nima več ledeniških značilnosti, saj ne najdemo ledeniških razpok in se ne premika. O ledeniku lahko govorimo le še zaradi njegove preteklosti. Triglavski ledenik uvrščamo med majhne ledenike ali glacierete, ki so manjši od 25 ha in so ostanki nekdanjih pravih, večjih ledenikov. Nahajajo se v osojah in tam kjer je prisoten velik dotok količin snega zaradi vetra in snežnih plazov. Po višini snežne odeje nadpovprečni snežni sezoni 2008/09 in 2009/10 sta prehodno zaustavili trend intenzivnega krčenja. Znanstveniki so izračunali, da se je prostornina Triglavskega ledenika skrčila kar za več kot 200-krat. Glavni vzrok za to je porast temperatur, ki j tolikšen, kot bi ledenik na vsakih 15 do 20 let prestavili za 100 višinskih metrov nižje proti dolini. V zadnjih desetletijh je talilna doba večinoma daljša od redilne in traja tudi že več kot pol leta.“

Koliko je ledenikov v Sloveniji in kolikokrat letno opravljate meritve?

„Dva ostanka ledenikov oz. ledeniški zaplati sta ostali še na slovenskih tleh. Meritve pa izvajamo enkrat letno v septembru.“

Kaj pa je razlog za taljenje ledenikov?

„Ledeniki se talijo, ker je podnebje vse bolj toplo. To je naravno dogajanje, vendar ni dvoma, da ljudje pospešujemo ta proces. Ljudje si želimo vedno več materialnih stvari, kot na primer nov avto, ampak se ne oziramo na naravo in njeno ravnovesje.“

Kako dolgo bo še vztrajal ta ledenik?

„Že pred 10 leti so menili, da bo kmalu izginil, nato pa smo imeli nekaj boljših zim, tako se je ledenik zaenkrat obdržal. Natančno pa tega ne moremo napovedati.“

Kaj pa lahko storimo posamezniki?

„Vsak posameznik lahko v svojem življenju spremeni svoje navade, tako, da ne uporablja proizvodov, ki škodujejo okolju ali pa vsaj zmanjša njihovo uporabo, kot na primer plastičnih vrečk, fosilnih goriv itd.“

Kako pa vi pripomoretek temu?

„Osebno temu pripomorem z ozaveščanjem ljudi, da narave ne moremo večn izrabljati, ker to pripelje do katastrofalnih posledic. Narava je vedno v ravnovesju, mi pa si želimo vedno več in več in ji s tem škodujemo.“